Režiser slovite gledališke skupine si je po glavi zlil vodo: "To je stvarjenje"

73. Ljubljana Festival je od 20. junija, ko ga je otvorila Poletna noč, posvečena Janezu Bončini Benču, že v polnem zagonu.

Križanke so se v četrtek spremenile v kino – še tri večere se bodo na filmskem platnu vrtele zimzelene slovenske klasike iz različnih obdobij naše kinematografije.

V Viteški dvorani Križank je umetniški vodja in direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek skupaj z gosti predstavil naslednje večje dogodke, ki bodo potekali na različnih prizoriščih slovenske prestolnice.

Najprej nas 30. junija v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma čaka Stvarjenje Josepha Haydna, oratorij, ki bo zaživel v drzni sodobni uprizoritvi katalonske gledališke skupine La Fura dels Baus. Režiser in soustanovitelj zasedbe Carlus Padrissa je na vprašanje, kaj je stvarjenje, odgovoril z dejanjem – na glavo si je polil kozarec vode in z nasmeškom dejal: "To je stvarjenje, zdaj nevroni delujejo bolje."

Padrissa je po začetnem uvodu v angleščini hitro preklopil v domačo katalonščino, domislice pa so začele bruhati iz njega. Prevajal jih je kar šef dirigent Josep Vicent. Prvo priložnost za uprizoritev Stvarjenja je La Fura dobila leta 2016 v Parizu. Na vprašanje, kaj bo drugače pri ljubljanski uprizoritvi, je režiser odgovoril, da bo ta nekaj popolnoma novega.

"Na vsako uprizoritev vplivajo ljudje, ki so tam, kraj, kjer se dogaja, celo vreme. Ni dvoma, da tega projekta ne bo mogoče slišati nikoli več in nikoli drugje, saj je vsaka uprizoritev odvisna od magije tistega dne. Na neki način bo šlo za novo premiero," je dejal.

Kot je značilno za La Furo, bo tudi tokrat občinstvo lahko sodelovalo pri tem, kako bo predstava potekala. Kot je izdal Vicent, bodo na voljo tablice, ki jih bodo ljudje lahko uporabljali, to pa bo postalo sestavni del scenografije. Tudi nastopajoči bodo ustvarjali scenografijo, pri kateri bodo v ospredju baloni – najsrečnejši dan iz otroštva, ki ga pomni Parissa, je bil namreč, ko mu je mama dala balon.

Pod taktirko Josepa Vicenta se na oder Festivala Ljubljana z dogodkom El amor brujo vrača tudi Simfonični orkester Avditorija Alicante Adda. 2. julija se bodo na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma prepletale glasba, gib in podobe, preko katerih boste lahko doživeli temperament flamenka in mogočen zvok orkestra.

V objemu baroka

Zbrane je nagovorila tudi režiserka Eva Hribernik, ki bi bo po več kot 35 letih oživela baročno mojstrovino Kronanje Popeje Claudia Monteverdija. Posebnost te uprizoritve je, da bodo v njej nastopili študenti petja.

Režiserka je izpostavila, da ta stil petja študentom ni domač. Bolj blizu je dramskemu gledališču, vsaka beseda posebej naj bi bila interpretirana. "Na vajah jim rečemo, naj bolj govorijo in malo manj pojejo, da bi se čim bolj pridružili temu stilu," je pojasnila.

Opera Kronanje Popeje, ki je nastala v Benetkah v obdobju, ko so se začela odpirati prva javna gledališča, črpa iz zgodovine, ne iz mitologije – tudi liki, ki nastopajo, so resnični liki iz naše zgodovine.

Glavna tema opere je ljubezen, prepletena s svobodo. "Konflikt je med odgovornostjo in lastno željo. Glavni lik je tako razpet med odgovornostjo cesarja in lastno željo po tem, da bi se ločil od žene, ki je ne ljubi, in poročil na novo ter kronal cesarico Popejo," je še pojasnila Hribernik. Ob tem je poudarila, da so želeli k uprizoritvi pristopiti tako, da cesarja Nerona niso ne obsojali ne opravičevali.

Uprizoritvi si bo mogoče ogledati 4. in 5. julija na odru ljubljanske Opere.

Zadnja akustika

Po dveh letih se na oder Križank vrača tudi Tomaž Domicelj – 4. julija ob 21. uri bo zaigral na Peklenskem dvorišču.

"Peklensko dvorišče je zame eno najboljših prizorišč, kar sem jih v svetovnem merilu videl in doživel. Igranje tam je zame vedno posebna izkušnja, zato vedno poskušam repertoar pripraviti malo drugače. Prva ura igranja bo malo bolj umirjena, v drugi uri pa bom poskusil vključiti in preplesti vso trenutno svetovno norijo," je dejal Domicelj, ki letos obeležuje 60 let glasbenega ustvarjanja. Ob tem se je pošalil, da mu je direktor Festivala Brlek, s katerim sta dolgoletna prijatelja, zagrozil, da mu bo v primeru, da bo spet predolg, preprosto izklopil elektriko.

Na Zadnji akustiki – o tem, ali bo to res slovo, se boste z obiskom nastopa morali prepričati sami – se mu bo pridružil saksofonist in klarinetist Marjan Farič, s katerim sta sodelovala že v osemdesetih letih.

Križanke kot platno

Med 6. in 11. julijem bo v Križankah potekala tudi XXVIII. Mednarodna likovna kolonija. Tudi tokrat bo osem umetnikov, ki jih je izbral selektor Tomo Vran, slab teden skozi slikarsko ustvarjanje interpretiralo zvoke, ki slikajo ljubljansko poletje. Poleg štirih slovenskih umetnikov bodo tam tudi slikarji iz Francije, Italije, Bolgarije in Kitajske.

Otvoritev razstave del, ki bodo nastala, bo v petek, 11. julija, v Viteški dvorani Križank. Vsak izmed umetnikov pa bo eno delo poklonil Festivalu Ljubljana.

Intervju s Tomom Vranom si boste pred začetkom likovne kolonije lahko prebrali na N1 Slovenija.